ZgodovinaZGODOVINA GORNJE RADGONENajdbe in sledovi neolitske naselbine na Grajskem griču pričajo o obstoju v času kulture žarnih grobišč. Najdišča pri pri opekarni govorijo o domnevi, da je stalo tu manjšo rimsko naselje. Župnija je spadala pod salzburški patronat in je bila ustanovljena v dobi Spanheimov v prvi polovici 12. stoletja. Sama zgodovina Gornje Radgone sega v 12. stoletje, saj je nastalo naselje pod Ratigojevim gradom. Kralj Otokar II. Premysl je po letu 1265 na Murinem otoku ustanovil sedanjo Radgono, ki se omenja leta 1265 kot trg in leta 1299 kot mesto, stara naselbina pa se je spremenila v njeno predmestje. Gornja Radgona je nastala na pobočju Grajskega griča (265 m) in pomola Slovenskih goric, ki loči Apaško od Murskega polja. Zaradi pomembne lokacije pri reki Muri je bilo naselje v 12. in 13. stoletju skupaj z Radgono večkrat prizadeto zaradi napadov Madžarov, v 15. in 16. stoletju pa zaradi turških vpadov. Velika nadloga v začetku 18. stoletja so bili Kruci. Leta 1605 je hudo narasla Mura in prizadela obema Radgonama ogromno škode, kugo pa je doživljala domala vsaka generacija. Najhuje je bilo leta 1680, ko je ostalo mnogo hiš brez stanovalcev. Na lahni vzpetini pri opekarni so bile vislice, ki so jih odstranili šele leta 1800. Med slovensko osamosvojitveno vojno, je bil radgonski mejni prehod prizorišče večjega spopada. ZGODOVINA APAČ IN ZNAMENITOSTIPo najverjetnejši razlagi ime izhaja iz besede OPOT, kar v madžarskem jeziku pomeni oče in hkrati daje osnovo za besedo opat. Ta razlaga se zdi kar verjetna, če vemo, da je to ozemlje Apaške doline postalo v 12. stoletju last Št. Pavelskega samostana in njegovih opatov na Koroškem. Dotedanji lastniki doline in vseh tukajšnjih krajev so bili eni najmogočnejših tedanjih fevdalnih gospodov Spanheimi. V darilni listini za kraj Črnci pri Apačah pa je zapisano, da je Bernhard Spanheimski 15. marca 1124 podaril kraj Črnce ( in verjetno tudi druge kraje, nekatere prej, druge kasneje kot npr. Segovce že 1106 ) samostanu v Št. Pavlu na Koroškem in tako so opatje tega samostana postali lastniki posesti v Apaški dolini. Večina krajev pa se omenja nekaj kasneje v otokarskem deželnoknežnem urbarju iz leta 1265-67.Nedvomno je prava znamenitost kraja cerkev Marijinega vnebovzetja, ki stoji v samem središču kraja tik ob glavni cesti. Cerkev je bila zgrajena okrog leta 1440, medtem ko že leta 1445 postane župna cerkev. Skozi stoletja je cerkev doživela nekaj arhitektonskih sprememb, dokler niso leta 1644 pozidali tudi sedanji zvonik. Iz kulturno zgodovinskega vidika sta najznamenitejša dela cerkve nedvomno gotska rozeta, narejena iz enega samega kosa kamna, kar jo uvršča med redke in edinstvene primerke v Evropi in kamniti gotski kip Marije iz leta 1470. Orgle, ki so bile sicer že tudi precej stare, so pred nekaj leti generalno obnovili. Ob vseh arhitektonskih in kulturno umetniških zanimivostih apaške cerkve pa je zanimiv tudi njen status v preteklosti. Vse cerkve, ki so nekoč izšle iz radgonske prafare, razen župnija Negova, so ob prenosu sedeža lavantinske škofije v Maribor 1869, kar še danes smatramo za najbolj smelo dejanje škofa Antona Martina Slomška, iz sekovske škofije s sedežem v Grazu prešle v lavantinsko škofijo, razen župnija v Apačah, ki je sekovski škofiji pripadala vse do leta 1923, ko je bila naposled dodeljena mariborski škofiji. Leto 1923 je bilo tudi sicer pomembno leto v zgodovini Apaške doline, predvsem v smeri uveljavljanja slovenskega jezika na tem območju. Do konca 1.svetovne vojne je bil tukaj tako uradni kot splošno občevalni jezik sicer nemški jezik, saj je večina prebivalcev bila nemškega porekla (nemška kolonizacija še iz časa šentpavelskega samostana in naseljevanja iz časa Marije Terezije). Do približno 1906 se je slovenski jezik enkrat tedensko uporabljal pri bogoslužju, potem pa tudi tu več ne vse do 1924. Poleg katoliške cerkve stoji v Apačah tudi evangeličanska cerkev, kajti leta 1929 se je tukaj formirala evangeličanska verska skupnost, ki je leta 1931 kupila od krajanke Ane Schaub stavbo za potrebe svoje verske dejavnosti, saj je vernikov bilo več kot 300. Naslednje leto je evangeličanska cerkev v Apačah postala podružnica evangeličanske cerkve v Murski Soboti. Naslednjo kulturno zgodovinsko znamenitost predstavljajo kužna znamenja in kapele, večinoma postavljene v obdobjumed 17. in 19. stoletjem. Nedvomno pa predstavlja kulturno zgodovinski biser dvorec FREUDENAU v Črncih ali po domače Mainlov grad. V Otokarjevem deželnoknežnem urbarju iz leta 1265-67 je omenjen kot strelski dvorec, kasneje je na tem mestu nastala baročna graščina versajskega tipa s celovitim graščinskim kompleksom. Zadnji lastnik te graščine, ki je poleg dvorca v Dornavi edinstven primerek na Slovenskem, je bil znani dunajski trgovec Julius Meinl, ki je samo na Slovenskem imel 32 trgovin. Za potrebe svojih delavcev po varstvu otrok je dal nedaleč dvorca zgraditi samostan šolskih sester z vrtcem, v Apačah pa dekliško šolo, ki so jo prav tako vodile šolske sestre reda brezmadežnih. ZNAMENITE OSEBNOSTIMed znamenitimi osebnostmi Apač in okolice so bili:- Anton Semlitsch ( 1807 - 1885 ), doma iz Apač, čebelarski strokovnjak in strokovni pisec, - Josef Matl ( 1897 - 1974), doma iz Črnc, profesor slavistike na graški univerzi, - Ivan Zemljič ( 1898 - 1969 ), doma iz Lešan, veterinar in strokovni pisec, - Dr.Lojze Toplak ( 1906 - 1970 ), deloval v Apačah kot zdravnik in velik športni organizator |
Oglaševanje |
Zadnje novice
OglaševanjeAnketaKoledar dogodkov
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||