O VKLJUČEVANJU CIVLINE DRUŽBE V PROCESE ODLOČANJA

Galerija

Kako lahko nevladne organizacije sodelujejo?
Na okrogli mizi je bil predstavljen Kodeks dobrih praks vključevanja civilne družbe v procese odločanja, v katerem je opredeljen nabor smernic za vključevanje nevladnih organizacij v procese odločanja in krepitev vključevanja državljanov v upravljanje javnih zadev na lokalni in nacionalni ravni. Kodeks predstavlja načine vključevanja civilne družbe v oblikovanje politik na različnih stopnjah sprejemanja odločitev ter glede na stopnje vključenosti – od informiranja, posvetovanja, dialoga ter partnerstva med civilno družbo in oblastmi.

Kakšno je vključevanje v mestni občini Murska Sobota?
Anton Štihec je spregovoril o obstoječih dobrih praksah vključevanja civilnih pobud in nevladnih organizacij v sprejemanje odločitev, skupno sodelovanje in s tem na skupno doseganje višje kakovosti prebivalk in prebivalcev lokalne skupnosti. Prav tako je poudaril pomembnost vključevanja, predvsem pa povezanosti in organiziranosti nevladnih organizacij, ki so medsebojno povezane lahko veliko uspešnejše pri dialogu z lokalnimi strukturami oblastmi.
Opozoril je tudi na to, da je potrebno nevladne organizacije usposobiti in jim omogočiti pridobitev novih znanj za uspešnejše vključevanje v dialog z občinami, in pri tem ponudil tudi pomoč MO Murska Sobota, ki je pripravljena v sodelovanju z Regionalnim stičiščem NVO Pomurja, nuditi tovrstna usposabljanja.

Pobuda za boljše sodelovanje med občinami in nevladnimi organizacijami po vsej Sloveniji
Matejka Horvat iz Lokalne razvojne fundacije za Pomurje, ki je v sklopu projekta Regionalno stičišče NVO Pomurja koordinatorka pobude Moja družba v pomurski regiji, je predstavila omenjeno pobudo, katere glavni cilj je okrepiti sodelovanje med nevladnimi organizacijami in občinami preko različnih mehanizmov podpore, predvsem pa omogočanja konstruktivnega dialoga in sodelovanja v procesih odločanja. V okviru pobude se zavzemajo za dolgoročno sodelovanje, ki bi ga lahko omogočili podpisani sporazumi s skupno vizijo in načeli sodelovanja.

Odločajo občinska politična telesa
Aleš Skalič je kot predstavnik nevladnih organizacij podal svoj pogled na sodelovanje z občino, in pri tem izpostavil, da problem pri vključevanju navadno ni pri županih, ker so načeloma vedno pripravljeni sodelovati, ampak pri drugih občinskih političnih telesih. Poudaril je tudi , da je potrebno pobude civilne sfere med seboj bolje povezati, saj tako pridobijo na moči in vplivu.

Močna civilna družba kot temelj demokracije
Z okroglo mizo so organizatorji (LRF za Pomurje, CNVOS) želeli prispevati k ozaveščanju o pomenu in vlogi civilne družbe v procesih odločanja ter hkrati spregovoriti o učinkovitih obstoječih praksah v pomurski regiji, ki naj bi postale zgled za ostale lokalne skupnosti v sprejemanju odločitev.  Namreč vključevanje civilne družbe v odločanje, je eno temeljnih načel moderne demokracije, h kateri je potrebno strmeti tudi na lokalnem nivoju odločanja.

------------------------------------------------------------------------------------------------------------

V razmislek akterjem politike v občinah v UE Gornja Radgona
Čeprav je okrogla miza potekala v Murski Soboti, seveda ne gre spregledati, da je bila namenjena celotnemu pomurksemu območju. Pobuda, katere glavni cilj je okrepiti sodelovanje med nevladnimi organizacijami in občinami preko različnih mehanizmov podpore, predvsem pa omogočanja konstruktivnega dialoga in sodelovanja v procesih odločanja je zagotovo še kako pomembna tudi za vse občine v UE Gornja Radgona.

Civilna družba, bodisi društva, bodisi posamezniki so tisti, ki imajo vse manj besede v odločanju. Glede na dejstvo, da je vključevanje civilne družbe eden od temeljev moderne demokracije bi bilo potrebno lokalno politiko temu tudi prilagoditi. Prav sedaj, ko so v večini volitve za nami in  se oblikujejo takšna in drugačna politična zavezišntva, je čas, ko se odprejo tudi priložnosti civilni družbi, da se vključi v odločanja. Tako denimo je nujno, da se društva vključijo v oblikovanje programov in projektov na družbenem področju.

Na območju UE Gornja Radgona delujejo številna društva, ki so na žalost prepuščena sama sebi, svoji iznajdljivosti in prav tukaj bi bilo potrebno narediti korak naprej, jih povezati znotraj dejavnosti in okolja. Tako denimo, kulturna društva sooblikujejo kulturne programe in vprašanja v posamezni občini, športna so tista, ki skrbijo za šport in rekreacijo, mladinska za vprašanja mladine. Predvsem pa je treba društvom ponuditi in dati možnost sodelovanja pri oblikovanju infrastrukturnih vprašanj. Namreč društva izvajajo svoje programe večinoma v najetih prostorih, bi bilo pa vredno razmisliti, da bi občinski prostori bili društvom na voljo za simbolično ceno ali zastonj.

Dragi politiki, premislite kaj je tisto, kar bo dalo vašemu delu dodatno vrednost in kaj bo tisto po čemer si vas bodo številni zapomnili.